Parašport je v zadnjih letih naredil velik korak naprej, predvsem pa se iz dneva v dan, iz tekmovanja v tekmovanje potrjuje, da so svetovnem vrhu konkurenčni tisti, ki dobro in veliko trenirajo in premorejo za to vrhunske pogoje. Vrhunskost v športu in parašportu gresta z roko v roki. A da se je do te stopnje prišlo, je bil potreben čas in prehojena pot, ki so jo prehodili pionirji in prednamci tega športa.
12
Prva tekma 1948., monoski od leta 1982
Prvi sistematični razvoj parasmučanja se je začel takoj po koncu 2. svetovne vojne, sprva so se tekmovanj, ki so bila na voljo, udeleževali slepi in slabovidni smučarji, sodelovali so še smučarji z amputiranimi udi. Prvo tekmovanje za smučarje invalide so tako priredili zdaj že davnega 1948. v Avstriji, na njem pa je sodelovalo sedemnajst smučarjev.
Sedeče smučanje, danes v t.i. monoskijih, se je začelo razvijati malo kasneje, po podatkih in ocenah v 80. letih minulega stoletja. »Prvi so poizkusili v Evropi. Prvi pripomoček za sedeče smučarje je bil tako imenovani pulk, ki so ga smučarji tekači vlekli za seboj. Iz tega se je razvil prvi pripomoček za sedeče smučanje v obliki kajaka, še vedno brez smuči, vendar z dobro drsno ploskvijo. Poleg plastične školjke v kateri je bil smučar privezan je uporabljal še dvoje krajših stabilizatorjev. Nujno potrebno pa je bilo spremstvo stoječega smučarja, z vajetmi za kontrolo hitrosti. Leta 1982 je Peter Axelson prvič predstavil monoski. Še danes najbolj priljubljen, uporabljan in učinkovit pripomoček za sedeče smučanje. Monoski je dopuščal boljše manevriranje smučarja po progi,« zapiše Nika Šuc v svojem diplomskem delu, ki je na ljubljanski Fakulteti za šport nastalo pod mentorstvom dr. Blaža Lešnika ob somentorstvu dr. Damirja Karpljuka in recenzenstvom prof dr. Milana Žvana.
Prve igre 1976.
Prve zimske paralimpijske je leta 1976 gostila Švedska (Örnsköldsvi), potem pa so si vrstili Geilo (1980, Norveška), Innsbruck (1984, Avstrija), Innsbruck (1988, Avstrija), Tignes-Albertville (1992, Francija), Lillehammer (1994, Norveška), Nagano (1998, Japonska), Salt Lake City (2002, ZDA), Torino (2006, Italija), Vancouver (2010, Kanada), Soči (2014, Rusija), Pjongčang (2018, Južna Koreja).
Slovenske parašportniki so dosedaj nastopili na devetih paralimpijskih igrah, manjkali so v letih 1992, 1994 in 2002. Edino kolajno je leta 1984 osvojil alpski smučar (amputiranec) Franc Komar, ki je bil bronast v kombinaciji.
Slovenski udeleženci zimskih paralimpijskih iger:
1976:
Franc Čehovin, Franc Komar, Ivo Bevc, Drago Kobler, Štefan Hudolin, Darko Kisovec.
1980:
Franc Goršek, Drago Kobler, Franc Komar, Blaž Ropret, Rajko Stržinar, Štefan Hudolin, Nace Kanc, Pavel Ribič, Janko Rupnik.
1984:
Štefan Ahačič, Ciril Bokal, Janez Furlan, Franc Komar, Srečko Kos, Rajko, Štefan Hudolin, Ignac Kanc, Janko Rupnik, Franc Vodenik.
1988:
Štefan Ahačič, Srečko Kos, Jure Rejec
1998:
Srečko Kos
(15. mesto slalom, 18. mesto SG, 20. mesto smuk, veleslalom odstop)
2006:
Žiga Breznik
(veleslalom odstop)
Gal Jakič
(predtekmovalec na veleslalomski tekmi)
2010:
Gal Jakič
(29. mesto slalom, veleslalom odstop)
2014:
Gal Jakič
(slalom in veleslalom odstop)
2018:
Jernej Slivnik
(12. mesto slalom, veleslalom odstop)
